Pri razvoju objekta je bila Eschalierova poglavitna misel: »Kako bo zgradba videti čez 20 let? Kako lahko dosežem, da se ne bo starala, ampak da bo za vedno ostala mlada in sveža?«. Četrt La Défense je srce pariškega poslovnega sveta. Poslovni objekt je izviral iz 70. let in da bi spet postal privlačno delovno mesto, je potreboval več kot le nov premaz. »Zgradba obsega 500 m², imeli smo pet mesecev časa in proračun v višini pet milijonov evrov,« o začetku projekta poroča arhitekt in s tem takoj oriše oba največja izziva: nizek proračun in malo časa.
»Dimenzije objekta niso bile privlačne. Oblikovan je bil zelo vodoravno. Z jadri pa smo ga naredili bolj navpičnega. Ob tem so jadra obrnjena proti jugu in puščajo, da sončni žarki dosežejo stolp,« svoj koncept opisuje Eschalier. Pariški arhitekt pa je pogrešal še nekaj. Manjkajoči element je bila streha. Do takrat se je ta uporabljala le za tehnično opremo. Zdaj pa je to bilo treba spremeniti. Streha je morala postati prostor za ljudi, ki v tej zgradbi delajo ali jo obiščejo. Tehnično opremo so »skrili« pod leseno konstrukcijo, nad njo pa je nastala kupola v bakreni barvi iz. Rodila se je privlačna terasa s pogledom na Eifflov stolp. Projektu so ime »Blackpearl« dali gradbeniki – po filmu »Pirati s Karibov«.
Ekstremni vplivi okolja
Material za kupolo so izbrali pri podjetju Prefa, saj se zgradba namreč ne sme starati: »je idealen material zanjo. Zgradba Blackpearl je tukaj, v središču Pariza, izpostavljena ekstremnim vplivom okolja. To smo morali upoštevati,« poudarja Eschalier. Poleg tega je ta material mogoče dobro obdelati, ga uporabljati na lokih in ga prilagajati. »se prilega kot ulit. Kupoli daje poseben žar,« poudarja arhitekt, ki je svoj poklic odkril že pri 16 letih. »Ljubim umetnost, kiparstvo in slikarstvo, vedno pa sem bil dober tudi v fiziki in matematiki,« pojasnjuje Vincent Eschalier, ki je odraščal v Franciji in Angliji.
Eschalier je pri 18 letih delal v arhitekturnem biroju v Washingtonu. Nato pa se je moral odločiti med Univerzo v Cambridgeu in Univerzo Versailles. Odločitev je padla – zoper britanski elitni šoli – v prid Franciji. Svoje odločitve nikoli ne bi smel obžalovati, saj je na francoski fakulteti spoznal veliko vidikov arhitekture: geografijo, geologijo, umetnost in samo arhitekturo. Po zaključku študija je njegova kariera zelo hitro napredovala: »Že pri 26 letih sem imel svojo sanjsko službo!« Mladi arhitekt je za francoski arhitekturni biro potoval po vsem svetu – do Hongkonga in Sydneyja. Zanj je bilo to, da je že tako mlad imel tako veliko odgovornost in tako pomembne stike, odločilna izkušnja. Vendar pa je njegov delodajalec nato biro preselil v London. Eschalier, ki si je želel ostati v Parizu, je postal samostojni podjetnik in ustanovil svoj lastni arhitekturni studio. Prva naloga, ki jo je dobil kot samostojni arhitekt, je bila umetniška galerija v Parizu.
Združitev starega in novega
Obrtnik Philippe Battais je s svojim podjetjem »Parisis«, ki ga je ustanovil leta 2010, na strehi zgradbe Blackpearl postavil kupolo v bakreni barvi, prav tako pa tudi leseno podkonstrukcijo. Podjetje Parisis se ukvarja z »vsem, kar je povezano z gradnjo« – tesarskimi deli, strehami in predvsem z izgradnjo podstrešij. Izgradnja podstrešij v Parizu pa združuje zgodovinske elemente s sodobnostjo. »Kot obrtnik v Parizu moraš znati oboje. Veliko je obnov, vendar pa obstajajo tudi novi, sodobni projekti,« pojasnjuje Battais, ki se v enaki meri ukvarja z zgodovinskimi zgradbami in novogradnjami. »Rad imam izziv združevanja starega in novega,« poudarja Battais. Pri zgradbi Blackpearl so bili izzivi očitni: »Velik projekt in malo časa,« nalogo povzame šef podjetja Parisis. V prvem koraku smo izdelali zapleteno podkonstrukcijo iz lesa, da bi z njo »skrili« tehnično opremo na strehi. Zgradba Blackpearl pa ni bila prvi projekt, pri katerem se je podjetje Parisis srečalo s Prefa izdelki. Obrtniki so že v preteklosti izdelke podjetja Prefa uporabili na drugih objektih v francoski prestolnici. »Cenimo delo s Prefa izdelki,« pove Battais, ki so ga izdelki prepričali. »Preprosti so za obdelavo. To je tudi omogočilo tako hitro izvedbo del.«
